Norveška nadaljuje prizadevanja za komercializacijo nizkoemisijskega letalstva z zagonom novega mednarodnega testnega projekta.
Dogovor, podpisan 21. aprila na letališču Trondheim Vaernes, združuje podjetje Bristow s sedežem v Houstonu, razvijalca hibridno-električnih letal Electra, norveškega upravljavca letališč Avinor ter civilno letalsko agencijo CAA Norway. Partnerji bodo skupaj izvajali testne polete hibridno-električnega letala za zelo kratke razdalje v norveškem zračnem prostoru, program pa naj bi se začel sredi leta 2027.
V središču projekta je letalo Electra EL9, devetsedežno hibridno-električno letalo, ki lahko vzleta in pristaja na stezah dolžine približno 50 metrov, kar je primerljivo z dolžino nogometnega igrišča. Letalo je namenjeno regionalnim povezavam na razdaljah od 80 do 800 kilometrov.

Testiranja bodo potekala v treh fazah. Najprej bodo operacije izvajali na manjših letališčih na severu Norveške, nato bodo sledili preizkusi na netipičnih pristajalnih površinah, kot so parkirišča in platforme za drone, v tretji fazi pa bodo operacije povezali z večjim norveškim letališčem. Natančne lokacije testov za zdaj še niso potrjene.
Demonstracijski poleti bodo omogočili vpogled v zmanjšanje emisij, nove operativne koncepte ter možnosti širše uporabe regionalnega zračnega prometa. Regulativni pristop v obliki t. i. sandbox modela, ki ga Norveška že uporablja pri podobnih projektih, bo agenciji CAA Norway omogočil oceno varnostnih in operativnih okvirov za prihodnjo komercialno uporabo takšnih letal.

Norveški minister za promet Jon-Ivar Nygard je poudaril, da je testno okolje pomembno orodje za pripravo letalstva na nove tehnologije, ter dodal, da mora država zagotoviti jasne okvire in dolgoročno predvidljivost za razvoj takšne infrastrukture.
Predstavniki podjetij poudarjajo, da bo sodelovanje ključno za prenos zmogljivosti letala v realno uporabo. Pri Bristowu izpostavljajo pomen operativnih izkušenj, medtem ko pri Electri poudarjajo, da projekt združuje operativni, infrastrukturni in regulativni vidik, kar je nujno za dokazovanje uporabnosti letala tako na klasičnih letališčih kot na alternativnih pristajalnih površinah.
